ŽELEZNIŠKE POSTAJE - IDEALNA POSTAVITEV

Ne obstaja nekaj takega kot je izgradnja idealne postaje v LOCO. Gradnja je podobna gradnji v TTO z nekaterimi dopolnitvami. Postavitev tirov je lahko dokaj realistična, saj imamo na voljo precej gradnikov za gradnjo. Glavni problem je, da so vlaki zelo "nestrpni" in prehitro nadaljujejo svojeglavo svojo pot. Zato je dobro načrtovanje postaj bistvenega pomena za dobro delovanje vlakov v igri. Dosedanje igralske izkušnje so pokazale, da je dolžina postaje 9 kvadratkov dovolj velika za vse potrebe. Če je kvadratkov več, jo je težko umestiti v prostor, ker zasede preveč prostora. Pri devetih kvadratkih, je mogoče v začetnem delu igre imeti vlake z lokomotivo in devetimi vagoni, kasneje pa lokomotivo in petimi vagoni. Tako so vlaki vsaj videti kot vlaki. Za hitre vlake postavimo kasneje posebne proge in tam so lahko postaje do 12 kvadratkov. Na tako postajo lahko zapelje pendolino z dvema končnima vagonoma, s štirimi potniškimi vagoni in s pogonsko-transformatorskim vagonom, skupaj torej 7 enot. Dolžina vlaka je prav kraljevska.

PRETOČNA DVOPERONSKA POSTAJA Osnovna postaja je pretočna postaja z dvema peronoma. Enoperonske postaje sploh niso primerne za igro. Če na enem peronu vlak nekaj razlaga ali nalaga, potem ostali vlaki ne morejo mimo njega. Zato je potrebno izdelati dvoperonsko postajo. Dovoz do postaje je lahko enotirna ali dvotirna proga. Običajno tako ali tako pričnemo z enotirno progo in služi potem postaja kot izogibališče. Kasneje je enotirno progo mogoče enostavno nadgraditi v dvotirno progo. Zato že v začetku nastavimo dostopne dele tirov do postaje. Obe križanji lahko naredimo takoj na začetku in pripravimo nastavke za izdelavo drugega tira, čeprav jih morda sploh ne bomo potrebovali. Na obeh straneh so dvosmerni signali, ki omogočajo vlaku, da zapelje na katerikoli peron s kateregakoli tira. Ko dodamo dvotirno progo, pa na njej postavimo enosmerne signale kot je prikazano na sliki. VARIANTE PRETOČNE DVOPERONSKE POSTAJE V kolikor se promet zelo poveča, se ob robu postaje, če to dopušča prostor, doda tir za vožnjo mimo v eno izmed smeri. Praktično je vseeno na kateri strani naredimo ta tir. pomembno je, da stoječi vlak ne ovira ostalih, ki vozijo mimo postaje. V eno smer bodo pač peljali skozi postajo, v drugi smeri pa mimo postaje. Paziti moramo le na smer enosmernih signalov. Vmesni prostor med signali lahko uporabimo še enotirni dvosmerni priključek. Na ta način se vlaki ne zgostijo na prehodih in vožnja je dokaj gladka. Včasih zgradim obvozni tir ob obeh straneh. To je potrebno pri zares velikem prometu in če na postaji natovarja/raztovarja več kakor en vlak. V kolikor se tukaj ustavljajo trije vlaki, je potrebno dodati še en peron. Pri tem se pa spremeni dovozni del, saj z obstoječimi križanji prog ni mogoče doseči vseh peronov na postaji iz vseh smeri. KONČNA VEČPERONSKA POSTAJA (TERMINUS) Slika sicer kaže končno postajo ali terminus, vendar je mogoče videti izvedbo dostopnih tirov. Križanje na levi strani omogoči dostop do vseh štirih peronov. V kolikor bi bila to pretočna postaja, bi enak sistem uporabili še na drugi strani. Vlakom bi omogočili hiter pretok skozi postajo. Sama postaja omogoča dokaj dobro zaustavljanje šestim vlakom, ki dovažajo/odvažajo izdelke, pošto in potnike. NA vhodu v postajo so dvosmerni signali, da je omogočena dvosmerna vožnja in da vlaki lahko izbirajo prosti tir. Enosmerna signala pred križanjem delujeta kot predsignala in ne puščata vlaka, da bi zapeljal na križanje tirov, če so vsi peroni zasedeni. Če se poveča število vlakov, je potrebno takšno postajo preurediti. PRETOČNA VEČPERONSKA POSTAJA (RO-RO) Vlaki pripeljejo po enem tiru do gornjega dela postaje. Tukaj so dvosmerni izbirni signali, ki usmerjajo vlake na proste perone. Na drugem koncu postaje so enosmerni signali, ki vlak napotijo v pravo smer in vedno na spodnjem koncu postaje. Izvedba izhodnih tirov je lahko različna. Postaja na sliki omogoča dovoz/odvoz materiala in potnikov osmim vlakom. Za vsak naslednji par vlakov, je potrebno dodati še en peron. Dodajanje peronov je v gornjo smer brez problemov. Le pokrajino bo treba preoblikovati. Ker nastopi tako visoka koncentracija vlakov šele proti koncu igre, ko imamo dovolj denarja, to navadno ni problem. Še nekaj primerov postaj iz dejanskih iger. Pri tem so se pojavile določene težave, ki jih bom opisal pri vsakem primeru. MANJŠA PRETOČNA POSTAJA S stranske enotirne proge je na to postajo vozil vlak iz gojenega gozda, naložen s hlodovino. Ustavil se je na postaji in jih razložil za žago na sliki. Pretočna postaja ni bila zelo prometna. Mimo sta vozila potniški vlak in vlak s cisternami iz naftnega črpališča do rafinerije. Slednji je vozil poredko, zato se je običajno zaustavil na predsignalu in počakal, da je mimo peljal potniški vlak. Potem je običajno spustil še  vlak za prevoz hlodov. Postaja je dobro delovala vse do srede igre, ko sem na postaji pričel nalagati izdelke in jih voziti v bližnje velemesto. Sedaj sta na postaji istočasno stala dva vlaka. Ta, ki je nalagal gotove izdelke iz žage, je stal toliko časa, da je vlak s hlodi trikrat pripeljal na postajo. Po treh prihodih se je na žagi nabralo dovolj izdelkov, da so bili vsi vagoni polni in je lahko odpeljal. Tako je nastal zamašek. potniški vlak je začel potovati po svoje in se pričel izgubljati. Ko sem to ugotovil, je postaja dobila še obvozni tir na notranji strani med postajo in žago. POSEBNA PRETOČNA POSTAJA Ta je postopoma nastala takšna, kot jo je moč videti na sliki. najprej je to bila dvoperonska pretočna postaja. Potem je dobila najprej en, nato pa še drugi obvozni tir. Ta dva sta se sčasoma razvila v perona na postaji. Ker nisem želel spreminjati dovoznih križanj, sem jih preuredil tako, da je z ene strani mogoč uvoz na tri postajne perone, z druge strani pa na druge tri postajne perone. To je zadostovalo za vse vlake, ki so se tukaj ustavljali ali brzeli mimo. Opozarjam na to, da so na vseh tirih z ibeh strani postaje dvosmerni signali. Vlak iz neke smeri lahko vedno izbere tri alternativne poti skozi postajo. VARIACIJA DVOPERONSKE PRETOČNE POISTAJE Na levi strani je dvoperonska pretočna postaja. Skoznjo peljeta dva vlaka za prevoz premoga, en vlak s cisternami nafte. Ustavlja se le potniški vlak. Pretočna postaja zmore takšen promet. Priključena sta dva perona, ki se nadaljujeta v enotirno progo. Po tej enotirni progi z dveh bližnjih lokacij peljeta vlak za prevoz živine in vlak za žito. Ker je njuna frekvenca tako redka, je enotirna proga dovolj. Potrebna sta le dva perona. Tako lahko takoj za prvim vlakom zapelje še drugi in oba lahko iztovarjata. V nasprotni smeri mora potem eden od vlakov počakati, da drugi zapelje na svojo enoperonsko postajo. Ker so razdalje majhne in je ta sistem tirov zaprt, je mogoče na koncu izdelati enporensko postajo, sicer sta vedno potrebna dva perona. Drugi zato, če slučajno zaide kakšen vlak. Tako omogočimo, da se izmota iz zagate in nadaljuje pot do svojega cilja. POSTAJA RO-RO S TREMI PERONI Število peronov je odvisno od števila vlakov, ki vozijo na postajo. Ob postaji sta dve tovarni in sicer tovarna hrane in vinska klet. Tovarna hrane sprejema žito in živino, vinska klet pa vino iz vinograda. Obe tovarni proizvajata hrano. Na postajo vozijo štirje vlaki. Trije (žito, živina, vino) razkladajo, vlak za prevoz hrane v mesto pa naklada. Dodatno je pred postajo še tovorno skladišče, saj hrano odvažajo tudi tovornjaki. Na koncu igre je bil še en dodatni vlak, ki je vozil živino še z ene farme, ki se je ustvarila sredi igre. Postaja brez težav obvladuje vse vlake. BOČNI TERMINUS Mimo mesta je najprej bila speljana dvotirna proga. Ko se je ustvarila tovarna, sem pričel graditi postajo. Najprej je imela dva perona (potniški vlak in vlak s kemikalijami). Kasneje je bil dodan še tretji peron in potem še četrti. A že na začetku je bila priključena le na en tir. S križanjima na levi in desni strani, sem usmeril vlake na pravilno usmerjeni tir. Ko sem dodal vlak za odvoz izdelkov v mesto, ko sem pričel iz jeklarne voziti še jeklo v tovarno, se je pričela zadeva zapletati. Poleg tega so po dvotirni progi kar naprej vozili vlaki levo in desno, saj je to postala pomembna proga, ki je med seboj povezovala šest mest in lepo število različnih industrij. Vlaki, ki so zavija na postajo ali peljali z nje, so pričeli zavirati običajen promet. Tako sem na zunanji strani dodal mimobežni tir, ki je zelo olajšal prometne zagate. A vseeno bi bilo zaželeno, če bi mogel na gornji strani postaje narediti izvozni tir in postajo spremeniti v tip RO-RO. Razmišljal sem tudi o izven nivojskem križanju, a sem prej dosegel cilj v igri.