NEKAJ ČUDOVITIH PESMI / SOME WONDERFUL SONGS
© Duša, 2002; http://home.amis.net/mravlm
Oda radosti / Ode to Joy (An die Freude):
Friedrich Schiller, Ludwig van Beethoven

Dalija / Dahlia
|
Freude, schöner Götterfunken, Himmlische, dein Heiligtum! Deine Zauber binden wieder, Was die Mode streng geteilt; Wem der große Wurf gelungen, Ja, wer auch nur eine Seele Freude trinken alle Wesen Küsse gab sie uns und Reben, Froh, wie seine Sonnen fliegen Freude, schöner Götterfunken, Deine Zauber binden wieder, Seid umschlungen, Millionen! Ihr stürzt nieder, Millionen? |
Joy, fair spark of the gods, Thy magic reunites those May he who has had the fortune Yes, even if he calls but one soul All the world's creatures She gave us kisses and wine Joyously, as his suns speed Joy, fair spark of the gods, Thy magic reunites those Be embraced, Millions! Do you sink before him, Millions? |
Vir / Source: http://w3.rz-berlin.mpg.de/cmp/beethoven.html
Gaudeamus Igitur:
vers.
C. W. Kindeleben 1781, trans. R. Masciantonio

Calendula
|
Gaudeamus
igitur |
Let
us rejoice therefore |
|
Ubi
sunt qui ante nos |
Where
are they |
|
Vita
nostra brevis est |
Our
life is brief |
|
Vivat
academia |
Long
live the academy! |
|
Vivant
omnes virgines |
Long
live all maidens |
|
Vivant
et republica |
Long
live the State |
|
Pereat
tristitia, |
Let
sadness perish! Vir / Source: http://www.newfoundations.com/Gaudeamus.html |
|
Slovensko
besedilo (Vir / Source: http://sl.wikipedia.org/wiki/Gaudeamus) Veselimo torej se, mlada nam je duša, veselimo torej se, mlada nam je duša, po prijetnostih mladosti, po nadložni bo starosti, vse nas krila ruša, vse nas krila ruša. |
|
|
Naj žive profesorji, vsa akademija, naj žive profesorji, vsa akademija, ud naj slednji njen živi, naj živijo udje vsi, trajno naj cvetijo, trajno naj cvetijo. |
|
Zdravljica / A Toast:
France Prešeren (prevedel / translated by: Janko Lavrin)

Vrtnica / Rose
|
Spet trte so rodile, Komu najpred veselo V sovražnike `z oblakov Edinost, sreča, sprava Bog živi vas, Slovenke, Mladen'či, zdaj se pije Žive naj vsi narodi Nazadnje še, prijat'lji, |
The vintage, friends, is over, To whom with acclamation Let thunder out of heaven Let peace, glad conciliation, To you, our pride past measure, Our hope now, our to-morrow - God's blessing on all nations, At last to our reunion - |
Vir / Source: http://www.uvi.si/eng/slovenia/insignia/anthem/text/
Internacionala / The International
Nagelj / Carnation
|
Arise ye prisoners of want So comrades, come
rally And the last fight let us face No more deluded by
reaction On tyrants only we'll make war No saviour from on
high delivers No faith have we in prince or peer
|
Vir / Source: http://www.marxists.org/history/ussr/sounds/lyrics/internat.htm
Marseljeza / La Marseillaise

Hibiskus / Hibiscus
|
I II III IV V VI VII |
I Arise children of the fatherland II III What! These foreign cohorts! IV Tremble, tyrants and traitors Frenchmen, as magnanimous warriors VI We shall enter into the pit VII Sacred Love for the Fatherland |
Vir / Source: http://www.thenationalanthems.com/country/france.htm
Janez Menart 1929-2004 (in Slovene); http://www.sanje.si/avtorji.php?avtorId=10:

Ingver / Ginger
|
Ljubi kruhek Ko še pleničke sem zlatil, lepo pri mamici sem pil in nisem se prav nič boril za ljubi kruhek. Ko drsal šolske sem klopi, spoznal sem: mnogo je ljudi in vsak peha se in poti za ljubi kruhek. Ko trezno sem v življenje zrl, sem vse bolj redko z njim se sprl in marsikaj molče požrl za ljubi kruhek. Ko sem polagoma starel, za dom in ženo sem skrbel in mnogo lumparij počel za ljubi kruhek. Ko se mi je že zgrbil stas, mi trebuh visel je čez pas kot jasen in vabljiv oglas za ljubi kruhek. Na grob je vklesal kamnosek: Ta, ki tu gnije, ni bil pek, a glej, preživel je svoj vek za ljubi kruhek. |
Če bil bi (Travestija po C. Angiolieriju) Če bi bil ogenj, bi razvnel ljudi. Če bil bi veter, bi skrbi pregnal. Če bil bi voda, vino bi postal. Če bil bi bog, bi rekel, da me ni. Če bil bi papež, kar nerad bi bil, iz hudobije papež bi ostal. Če bil bi kralj, bi Engelsa
prebral in legel v grob in prav marljivo
gnil. Če bil bi Smrt, bi se pri priči
ustrelil. Če bi Življenje bil, bi
skonzerviral sam sebe in se med ljudi razdelil. bi rad v tem času spet živel in
tod. bi ženskam vsa mazala rekviriral, zrcala pa za jezo jim pustil. |
|
In če ... In če to stvarstvo sploh ne more v
mere, ki vanje tlači ga človeški duh? Če so sistemi, sklepanja in vere le strah pred ničem, spretno skrit
v napuh? Če Bog z nesmrtno dušo se ne rima, če Bog in duša sta le plod idej? Če Bog res je, a človek duše nima? Če snov ni mrtva in je duša v
njej? ... |
Molitev ... Zato ne pravim, da te ni, in ne, da si – kje je dokaz? Zakaj mi skrit je tvoj obraz? Daj znamenje! Čemu ga ni?
A, glej, če si me ti ustvaril, ti sam razum si mi podaril, ki vse preverja s svojo mero. ... |
|
Dvom Vse je. Vse ni. Vse je in ni. Kaj je? Kaj ni? O, dvom! ... Pokvečene vizije, skažene iluzije, zverižen, šepast svet. ... |
Atlant ... Ko me pogoltne noč, dajte mi pravo ime – ali besedo SRCE ali MOČ. |
|
Romanca Kar zdaj objemaš, bo nekoč
segnilo, kot ukazuje zakon vseh teles. zamrlo bo, razpadlo in segnilo... grdo se čuje, vendarle je res. ... Ljudje rode se in svoj bežni čas žele čim bolj popolno preživeti, zato se najdejo, kot ti in jaz, zato so srečni, če jim mesec
sveti. |
Oda ... In v mavricah je zažarelo drevje in sonce je ozelenelo v klicah in v iskrah rose blisnil smeh
zvezda in po ljubezni vzdihnilo vejevje in na žareče pisanih gredicah je spet vzcvetel rdeči cvet srca. |
|
Sonet Ko trezno mislim, dobro vem,
gospa, da niste takšni, kot ste v moji
sanji, da ste vse bolj tuzemski in
vsakdanji, le ena izmed žensk tega sveta. Prav dobro vem, da ste le
ogledalo, ki mi podobe lastnih upov kaže, ki mu verjamem, če mi je lagalo, samo zato, ker mi prijetno laže. A ker mi že ta zemeljska lepota je zameglila trezni vid srca, da v njej zdaj svoje lastne sanje
snubim, in ker mi je prijetna ta slepota in ker v resnici lepi ste, gospa, se ne jezite, če vas ljubim. |
Na svoj
petinštirideseti rojstni dan Vse bistvo vseh teh mojih let v vrsticah dveh lahko podam: od zunaj me je žrl svet, a znotraj sem se sam. |
|
Antena ... Tako je s čustvi. Svet leži pred
nami sam zase, stvaren in zastrt očem; in če ni v duši iskre, ki ga
vzdrami, ostane zmerom stvaren, pust in
nem. ... |
Exegi monumentum ... Zahvaljena, o, Muza, za trenutke, ko vid duha v temi blisk pesmi
uzre, ko dvoje rim se kliče skoz
občutke, se išče, najde in za zmeraj spne. |
Vir / Source:
Janez Menart: Pesmi, Zbirka Živi pesniki, DZS, Ljubljana 1981.
William Shakespeare: Sonnet CXXX

Medenika / Beebalm
|
My mistress' eyes are nothing like
the sun; Coral is far more red than her
lips' red: If snow be white, why then her
breasts are dun; If hairs be wires, black wires
grow on her head. I have seen roses damask'd, red
and white, But no such roses see I in her
cheeks. And in some perfumes is there more
delight Than in the breath than from my
mistrees reeks. I love to hear her speak; yet well
I know That music hath a far more
pleasing sound: I grant I never saw a goddess go, My mistress, when she walks,
treads on the ground. And yet, by heaven, I think my
love as rare As any she belied with false
compare. |
France Prešeren: iz Poezij / from Poezije (in Slovene)

Lotos / Lotus
|
Iz srca svoje so kali pognale Mokrocveteče rož'ce poezije. Jim ti iz oči pošlji žarke mile, In gnale bodo nov cvet bolj
veselo. |
Sem dolgo upal in se bal, slovo sem upu, strahu dal; srce je prazno, srečno ni, nazaj si up in strah želi. |
Vir / Source:
France Prešeren: Poezije
J