TAO IN

TAO IN - društvo za krepitev telesa, uma in duha

www.drustvo-taoin.si

Fotonski pas

Zemlja se s fotonskim pasom srečuje že od leta 1987. Od tedaj naprej se bivanje v njem vsako leto podaljša za približno dva tedna. V zunanjo avro fotonskega pasu bomo naslednjič prišli 2. decembra 2003 in v njem ostali do 9. julija 2004. Popolnoma pa naj bi vanj vstopili decembra 2012, v času, ko se bodo skupaj zlili še večji cikli in naznanili “El Quinto Sol”.

Fotonski pas je tok fotonov, svetlobnih delcev, ki prihajajo iz galaktičnega centra proti zvezdi stalnici Alkione. Leta 1961 so fotonski pas odkrili sateliti, prvi pa je o njem poročal Paul Otto Hesse. Prvi kontakt z našim sončnim sistemom beleži leto 1972, ko se je planet Pluton na kratko pojavil v njem. Ko se je Zemlja marca 1987 za en teden dotaknila roba fotonskega pasu, se je zanimanje zanj zelo povečalo, toda ker se pričakovani “trije dnevi teme” niso zgodili, se je zanimanje znatno poleglo.

Celotni sončni sistem se počasi iz strani premika v fotonski pas. Ko planeti krožijo okoli Sonca, prihajajo v ta pas in odhajajo iz njega. Zemlja se v fotonskem pasu pojavlja že od leta 1987, vsako leto v času pred in po spomladanskem enakonočju, bivanje v njem pa se vsakokrat podaljša za približno dva tedna. Tako je bila recimo v letu 1997 Zemlja v fotonskem pasu od 29.12.97 do 8.6.98, naslednje leto pa je bila v njem od 22.12.98 do 15.6.99. To je bilo po zelo dolgem času tudi prvič, da je bil naš planet v pasu več kot pol leta. Zemlja bo v fotonski pas popolnoma prišla predvidoma decembra 2012 in bo v njem ostala približno 2000 let. Nazadnje se je naš celotni sončni sistem nahajal v fotonskem pasu v dobi Leva oziroma v času med 10800 pr.n.š. in 8640 pr.n.š. To je obdobje, v katerem naj bi živeli kozmični ljudje oziroma bogovi. Eden izmed njih je legendarni cesar Ti, Fu Shi, sin boga Groma, ki je razvil I-Ching ali Knjigo sprememb in nespremenljive resnice.

Sonce je vstopilo v fotonski pas v poletju leta 1999, ko se je sončni kolobar začel dotikati obroča, ki je na robovih manj gost kot v sredini. Sonce se ne potaplja v in dviguje iz fotonskega pasu kakor Zemlja, temveč se umirjeno giblje globlje vanj. Tako je od leta 2001 sonce popolnoma znotraj fotonskega pasu. Odkar je vstopilo v fotonski pas, se je zgodilo kar nekaj očitnih sprememb in sonce deluje precej drugače. To energijo je moč občutiti tudi na Zemlji, saj deluje tako, da dviguje nivo vibracij v vsakem atomu človeškega bitja na njenem površju. Raziskave NASE kažejo, da Zemlja aktivno sprejema ogromne izbruhe magnetizma s Sonca in nato še sama pošilja magnetni utrip. Vse skupaj izgleda, kakor da bi se Zemlja in Sonce raztezala v magnetičnem objemu - kot ponovno združena ljubimca. Vendar to ni edina sprememba pri delovanju Sonca. Še leta 1992 je naše Sonce imelo magnetni severni in južni pol. Po znanstvenih standardih je bilo to delovanje popolnoma normalno. Decembra 1994 pa je Nasina vesoljska ladja Ulysses prispela v bližino Sonca, da bi izmerila njegovo magnetno polje. NASA je osuplo ugotovila, da Sončevo magnetno polje nima več severnega in južnega pola, temveč se je dramatično spremenilo v homogeno polje. Seveda za to niso našli nobene znanstvene razlage; doslej še nihče ni videl česa podobnega. Drugi viri povedo, da je pomanjkanje polarnosti na Soncu odraz zmanjšanja dualnosti; duh in materija nista več razdeljena. Sonce je tudi spremenilo svoje sevanje iz rumene v belo.

Vpliv fotonskega pasu prinaša zelo osebne spremembe v naše življenje. Te spremembe se bodo ali pa so se že izrazile skozi naše telo, um in duha. Na splošno je od leta 1987 moč opaziti povečan splošni interes za duhovnost. Razen legendarnih virov pisana zgodovina že dolgo časa ni beležila tolikšnega svetovnega zanimanja za duhovnost. Srečanje s fotonskim pasom v vsakomur od nas dviguje nivo vibracij, zato bolj občutljive, duhovno napredne duše in tisti, ki so prodorni opazovalci, prvi opazijo ta fenomen tudi v svojih zgodnjih fazah pojavljanja, preostali pa so jim ali jim še bodo sledili.

Čeprav naj bi srečanje s fotonskim pasom v svojem bistvu predstavljalo pozitivno izkušnjo, pa tega vsi ne bodo tako občutili. Duhovna izkušnja je v resnici odvisna od posameznika. Korist tega pojava je povezana s tako imenovano konvergenco ali usmerjenostjo k isti točki. Le-ta je za vsem tem tudi mehanizem, ki dejansko povzroči fotone oziroma duhovne delce. Če smo v tem času dovolj razviti in pretočni, se v našem zavedanju pojavi veliko napredovanje, saj se uglasimo z višjimi frekvencami. Če smo negativni, kar pomeni, da posedujemo preveč nižjih frekvenc zaradi egoističnih dejanj, ne smemo pričakovati, da bi preživeli nezdružljivost frekvenc, ki bodo neposredno vplivale tudi na naš DNK. V tem času bo na površje priplaval ves skrit, skrivnosten in zadržan material (blokade), da bi se prečistil. To bo velika priložnost za napredek, toda kjer bo preveč nakopičene negativnosti, se bodo pojavile bolezni, depresije in celo smrt. Da se bo pričakovana "Zlata doba" pojavila, lahko torej pričakuje le posameznik z dovolj samodiscipline, da izboljša in dvigne svojo zavest ter prečisti vse blokade. To bo obdobje preroda planeta Zemlje.

Pomembno je razumeti, kako so fotonski pas, Zemlja in Sončni sistem razvrščeni v vesolju. Predstavljajmo si stožec, katerega konica je Alkione in okoli katerega naše Sonce kroži v trajanju 26.000 let. Fotonski pas izvira iz galaktičnega centra, ki je ponavadi na 26’ 45” Strelca proti Alkione, ki se nahaja na 29' 58" Bika in je v konici stožca. Fotonski pas je kot širok trak, ki stožec podolžno prepolovi. Ko Sonce kroži okoli osnove stožca, se v fotonskem pasu znajde v dobi Vodnarja in dobi Leva. Barbara Hand Clow v svoji knjigi “The Pleiadian Agenda” opisuje ti dobi kot “galaktični dan”, ostale pa kot “galaktična noč”. Naš sončni sistem se tako počasi premika izven “galaktične noči”.

Astronom in majevski astrolog Hunbatz Men je dekodiral večino od 17 majevskih koledarjev. Eden od teh koledarjev, "Calendario edel Tzek'eb o Pleyades", opisuje čas poti in pomen orbite našega Sonca okrog osrednje zvezde Plejad, Alkione. Glede na ta koledar je 26.000 letni cikel našega Sonca okrog Alkione enak enemu sončnemu letu azteškega koledarja. Glede na ta koledar se bo ta 26.000 letni cikel zaključil decembra 2012. Poleg tega pa bomo tedaj zaključili tudi večji, 104.000 letni cikel in začeli "El Quinto Sol". V tem ciklu bodo tisti, ki ostanejo, postali kozmično človeštvo. Takrat bodo možni tudi kontakti z ostalimi svetovi.

Rotacija našega Sonca okrog galaktičnega centra je cikel, ki traja 225.000.000 let. Postavitev začetne točke za tako velik cikel je poljubno, toda ob študiju zgodovine Zemlje je zanimivo omeniti, da v čas pred 225 milijoni leti datira začetek dobe dinozavrov ali obdobje triasa v mezozoiku. Čas pred 450 milijoni let (dvakrat daljše obdobje) naznanja obdobje paleozoika, ko so rastline skrivnostno prešle iz vode na kopno, pred 675 milijoni leti pa se je začelo predkambrično obdobje, ko so se iz enoceličnih živali razvile školjke. Nihče v resnici ne ve, kaj je povzročilo te spremembe na evolucijski poti življenja tega planeta, toda postavlja se vprašanje, kakšne spremembe se bodo spominjali 225 milijonov let kasneje. Vendar pa je mogoče predvidevati, da bo to paralelka veličastnosti pojavljanja dinozavrov in resnično je vznemirjajoče, da smo ob tem času tukaj.

Energija iz fotonskega pasu nadaljuje Zemljin proces vnebovzetja in s tem tudi celotnega človeštva. Prispel je dodaten vbrizg energije kot neverjeten izbruh magnetizma, rentgenskih žarkov in radiacije žarkov gama. Zvezda, imenovana SGR 1900+14, oddaljena približno 20.000 svetlobnih let, je 27.8.98 v vesolje poslala petminuten izbruh energije, kar se je na Zemlji občutilo, kakor da bi prihajala iz Sonca. Bitje, imenovano Kryon, ki se je kanaliziralo preko medija Carroll Lee, pravi, da je ta izbruh videlo kot znak prihoda, kar je poimenovalo "Master Guides", "Veliki vodniki". To je bil peti zabeležen izbruh energije, posnet po letu 1983, in je bil tudi daleč najmočnejši. Kevin Hurley iz University of California-Berkeley pravi, da je sproščena energija iz te zvezde v petminutnem izbruhu v grobem podobna količini energije, ki jo bo Sonce poslalo na Zemljo v trajanju 300 let!

Ti »Veliki vodniki« niso svetlobne krogle ali angeli s krili. To so ljudje, ki so dovolj razviti, tako da lahko vidijo vnaprej, vidijo čez iluzijo, za zastor. Ti ljudje so tukaj in še več jih prihaja, da bodo ostale ljudi vodili v holistične avenije in jih poučujejo na naraven način, z močjo pozitivizma ter večje vizije in modrosti. Takšni ljudje so se odločili pomešati se z okolico, tako da so zavarovani s svojo anonimnostjo. Izgledajo kot ostali in živijo preprosto življenje. Toda niso enaki, saj lahko vidijo tisto, česar drugi še zaenkrat niso sposobni. Če imate stike s temi ljudmi, si lahko štejete to za blagoslov. Na žalost večina ljudi ne prepozna teh edinstvenih duš. V bistvu jih ljudje ponavadi obsojajo, zavračajo, kritizirajo in prezirajo, saj njihova Svetloba sveti na našo lastno “temo” in ignoranco; vsi vemo, kako boli, če vidimo svoje slabosti in šibkosti! Jezus, Buda, Krišna, Mohamed, Lao Zi, Mo Zi, Konfucij, Chuang Zi, vse so bili posebej napredne duše in le spomnimo se, kako so bili obravnavani.

Veliki vodniki prinašajo dodatno energijo za Zemljino vnebovzetje. Ta bitja so iz oddaljenih galaksij in so se razvila v drugih realnostih, ki presegajo našo. Vezani so na ne-vmešavanje in morajo biti povabljeni, preden lahko delijo energijo ali modrost. Vedno pa se odzovejo na posameznikovo lastno iskrenost in vrlinska dejanja.

Cikli prejšnjih 225 milijonov let se, medtem ko se približujemo letu 2012, zbirajo. Sedaj smo v času duhovne priložnosti. Na srečo nas zavedanje teh ciklov napravi bolj pozorne in željne sodelovati v teh spremembah, ki se dogajajo okrog nas.

Z novim letom, ki prihaja, si zato ustvarimo plan za lastno napredovanje in se pridružimo Tao miselnosti, ki pravi, da »ne obstaja božanska narava, ki je nad človeško naravo. Najbolj uravnotežena človeška narava se ne razlikuje od božanske narave. Božanska narava je naša samonarava, nerazvajena z nepomembnimi željami in fantazijami.«

Vir: The Creative Spirit Newsletter, 10.4.2003