Prekmurski plesi
Prekmurje leži na skrajnem SV Slovenije. Prekmurski plesi se v osnovi ne
razlikujejo od drugih slovenskih plesov. Prekmurci jih plešejo in imenujejo na
svoj način. Njihova noša je bele barve, skromna in preprosta. Moški so nosili
široke hlače, srajco in telovnik, ženske pa krilo, predpasnik ter rokavce
enostavnega kroja.
Belokranjski plesi
Na sončni strani Gorjancev leži dežela z bogatim plesnim
izročilom – Bela Krajina. Praznični dnevi so bili priložnost za zbiranje sredi
vasi, za petje in ples. Značilne za to pokrajino so tamburaške skupine. Plesi se
plešejo povečini v obliki kola, saj izhajajo iz hrvaško-panonskega območja.
Ženska noša je iz domačega platna ali damasta, moška pa platnena in enostavnega
kroja.
Kozjanski plesi
Središče Kozjanskega je trg Kozje, ki leži v
dolini reke Bistrice. Pokrajina je pretežno gričevnata. Obdarjena je z bogato
naravno in kulturno dediščino. Plesi so živahni in šaljivi. Koraki so trdi, drža
pa upognjena. Noša je praznična kozjanska, narejena iz blaga, ki so ga že
kupovali.
Gorenjski plesi
Gorenjska pokrajina je obdana z gorami. Ohranjenih je mnogo različnih plesov.
Značilnost le teh je splošna prešernost, predvsem pa hitri zasuki in močni
potrki, ki jih zmorejo le spretni plesalci. Noša je alpskega tipa. Moški nosijo
irharce, brezrokavnik, srajco, klobuk in in visoke škornje. Ženska brezrokavna obleka je široka,
bluza, predpasnik, pentlja, peča, ruta, robec, dokolenke in čevlji.
Koroški ohcetni plesi
Nekoč je imel ples pomembno vlogo v življenju
mladih ljudi. Na ohceti je glavno vlogo imel CAMAR. Od njega je bil odvisen
potek ohceti. Posebnost teh plesov je, ko se »KRENC DOW RAJA« , se ob petju
kitic zaplešejo štajeriši. Noša je alpskega tipa z malo različic; moški imajo
čevlje in dokolenke, ženske pa na glavi kape.