Oglejmo si sliko najkrajših poti v grafu s slike 2.
Ta graf ima 10 geodetk, točka
leži na šestih (pa še
ostale štiri vodijo do nje). Mera, ki bi jo radi uvedli nam
bo merila kontrolo komunikacije, odgovornost za nemoteno
komuniciranje med ostalimi točkami. Če je najkrajša pot
ena sama, je lahko definirati vmesnost. Če je geodetk več,
je problem težji. Točka, ki leži samo na nekaterih geodetkah
ima omejeno (potencialno) kontrolo. Izvlečemo se z verjetnostjo.
Seštejemo relativno frekvenco dane točke
na naključno
izbrani geodetki (najkrajši poti) in že smo dobili mero, ki
nam meri vmesnost.
število geodetk med
in ![]()
število geodetk med
in
, ki vsebujejo ![]()
verjetnost, da leži
na naključno izbrani geodetki med
in ![]()
![]()
Kako v praksi izračunamo
? Obstaja Fletcherjev algoritem
časovne zahtevnosti
, ki nam vrne
dolžino
in
število
geodetk med
in
za
.
Izpeljava algoritma s pomočjo ustreznega polkolobarja je opisana
v [3].
Kako izračunamo
?
Če je
,
potem je
, sicer velja
.
Tudi mera
ni imuna na velikost
mreže. Freeman je 1977
dokazal, da doseže
pri danem številu
točk n svoj
maksimum
pri levi točki grafa
.
Definiramo torej:
![]()