V Frankfurtu je od 4. do 8. avgusta potekala prva mednarodna konferenca ustanove Wikimedia Foundation, krovne ustanove številnih mednarodnih projektov vrste wiki. Na njej se je zbralo okoli 400 udeležencev iz 52 držav.
Sisteme vrste wiki, ki vsakomur omogočajo hitro urejanje spletnih vsebin, smo v Monitorju predstavili že pred enim letom. Paradni konj teh sistemov je prosta spletna enciklopedija wikipedija, za katero britanski Observer pravi, da »je, podobno kot Google, eno od čudes sveta«. Floridska nedobičkonosna ustanova Wikimedia Foundation prvega wikipedista Jimmyja Walesa zagotavlja nemoteno delovanje vrste sistemov wiki.
Predavanja na konferenci so bila tematsko razdeljena na vsebine o nastajanju semantičnega spleta, delovanje ustanove Wikimedia v tretjem svetu in splošno politiko ustanove, ter na splošno problematiko v različnih delih sveta. Predstavljene so bile različne izkušnje in problemi indonezijskih, španskih, iranskih, arabskih, kitajskih, južnoafriških, malijskih in nizozemskih wikipedistov.
Osrednji del prvega dneva je bilo predavanje Jimba Walesa, v katerem je navedel deset stvari, ki bi morale v prihodnosti postati ali ostati proste - med drugim učbeniki na vseh stopnjah, slovarji in zemljevidi. Predavanju je sledila tiskovna konferenca s predstavniki ustanove, kjer so med drugim omenjali načrtno zmanjševanje vloge ključnih posameznikov ustanove in poudarjanje vloge skupnosti uporabnikov. Kot je povedala članica kuratorija Florence Devouard, največji dve wikipediji, angleška in nemška, raseta s hitrostjo 5 % na mesec, francoska pa še vedno z 10 %. Zbirka večpredstavnostnih vsebin ima preko 150.000 slik in je maja 2005 dobila pohvalo za digitalno skupnost na Ars Electronica.
Tsila Hassine je predstavila raziskavo o dinamiki pristranske vsebine v angleški Wikipediji. Osredotočila se je na oznake »POV« (Point Of View), ki v Wikipediji pomenijo, da je po mnenju nekaterih uporabnikov članek napisan pristransko.
Revo Arko Soekatno je govoril o indonezijski wikipediji in težavi, ki jih ima ta razvijajoča se država. Tam obstajajo tri velike enciklopedije, od katerih je ena islamska, druga pa krščanska, tako da je wikipedija dobrodošla osvežitev.
Andre Engels je na delavnici pokazal, kako uporabljati njegovo programsko strukturo pywikipedia – v pythonu napisanega robota, ki samodejno popravlja medsebojne povezave člankov na različice v drugih jezikih in podobna opravila.
Sobotno jutro se je začelo z medsebojnim podpisovanjem ključev za GPG, predavanjem o prihodnosti sistema MediaWiki in predavanjem o znakovnem slovarju. Nadaljevalo se je z govorom Rossa Mayfielda o rabi wikija v podjetjih.
Russell Buckley je predstavil sistem označevanja predmetov s kodami, ki jih bere mobilni telefon, Limor Garcia pa Cellphedijo, spletišče, kjer uporabniki prek sporočil SMS sprašujejo znalce o različnih stvareh. Za razliko od Wikipedije je njeno spletišče usmerjeno na vprašanja kaj/kako/kje/kdaj.
Popoldanski govor Warda Cunninghama je napolnil dvorano. Avtor prve izvedbe wiki se je spominjal okoliščin, v katerih je počasi zorela zamisel o sistemu za upravljanje vsebin, ki bi ga bilo preprosto vzdrževati in uporabljati. Pri svojem delu je v osemdesetih letih na računalnikih Macintosh uporabljal program Hypercard, v katerem so opisovali različne zamisli izvajalcev in strank. Cunningham je prilagodil Hypercard, da se je bilo mogoče sklicevati na še neobstoječe kartice, in končno napisal poseben sistem za delo z zamislimi, ki ga je poimenoval s havajsko besedo za hitro – »wiki«. Predstavil je tudi svoj sedanji projekt - mrežo računalnikov, ki si delijo nepopolne informacije, vsak od njih pa obdrži le podatke o podatkih, ki se nanašajo nanj in sicer v različici, ki je najbolj popolna.
Richard Stallman, oče projekta GNU in sorodnih licenc, je opozoril na škodljivost trenutne ureditve pravic razmnoževanja. V dvournem govoru je današnje stanje primerjal s stanjem srednjeveških spisov, ko je vsakdo lahko prepisoval knjige, dodajal opombe in delal povzetke. Guttenbergova uvedba tiska je pocenila in pohitrila razmnoževanje, vendar spreminjanje vsebine ni bilo več preprosto. Z današnjimi tehnologijami je prepisovanje spet poceni, vendar smo spotoma izgubili pravico spreminjati vsebino. Stallman je opozoril, da v današnji ureditvi avtorji v povprečju dobijo okoli 4 % zaslužka od trženja svojih del in še to na račun dobro plačanih zvezdniških avtorjev. Predlagal je, da bi sistem nadomestili s prostovoljnimi prispevki avtorjem, ki bi moral biti dovolj preprost in bi plačeval ustvarjalce. Izključne pravice razširjanja avtorskih del bi Stallman skrajšal na deset let.
Zadnji dan so kuratorji Wikimedije predstavili svoja stališča in odgovarjali na vprašanja javnosti. Izražali so mnenja, da ustanova ne sme postati odvisna od enega sponzorja, ter hkrati zagotavljali, da sodelovanje z južnokorejskim Yahoojem in nizozemskim Kennisnetom v tem pogledu ni problematično, za razliko od predlaganega partnerstva z Googlom. Ugotovili so, da ustanova pravzaprav ne ve, za kaj vse bi porabila veliko denarja, da pa ga ni treba iskati z reklamnimi pasicami, ki bi odvrnile del sodelavcev podobno kot februarja 2002, ko je dobršen del španskih wikipedistov zaradi namere ustanove, da bi uvedli reklame, ustanovil lastno spletišče Enciclopedia Libre Universal en Español in ga, kljub temu, da reklam potem niso uvedli, ni znova pridružil španski Wikipediji.
Roman Maurer <roman.maurer@amis.net> v reviji Monitor, september 2005