ogledov od 5.8.2005 DALMACIJA, PAKOŠTANE, PRIMOŠTEN, OMIŠ, DUBROVNIK

MENU OSNOVNA STRAN      MENU AVGUST 2005   PREJŠNJI DAN    NASLEDNJI DAN

PONEDELJEK, 8.8.2005

Ponoči se je čisto zjasnilo, tudi vetra to noč ni bilo do 4. zjutraj, ko je nekaj sunkov burje skozi kanjon skoraj prevrnilo NAŠO. Bolje, da se umaknemo. Takoj zjutraj greva še malo na bicikel, potem pa zapneva NAŠO. Morava se tudi umakniti enemu sitnemu špagetarju, ki gre domov in smo ga zaparkirali k ograji in že 2 dni pleše tukaj okoli, alora, da ne bo mogel z makarondomom ven.

Cena kampa ni pretirana, na noč, dve osebe, avto in prikolica sva odštela 140 KUN. V Tisnem sva bila na parkirišču, torej sva za 3 noči z vso postrežbo (All inclusive) Tuševe hrane in pijače iz hladilnika odštela 280 KUN, oz. 9.200,00 SIT.

Torej zdaj vidim, zakaj so auslenderji vedno vlekli seboj prikolice in fasngo vlekli od doma.

Ob 10. dopoldne sva zapustila avtokamp Galeb in s tem Omiš. Samo mesto je zanimivo in ga toplo priporočam. Plaža v kampu je mivkasta, plitvina je tudi zoprna, skoraj tako kot v Loparju na Rabu, kjer se zjutraj odpraviš v vodo in se vrneš do kosila, plaval pa kaj dosti nisi.

Med potjo sva se večkrat ustavila, saj so na Makarski rivieri lepo urejena počivališča z lepimi razgledi. Ogledala sva si tudi avtokamp DOLE v Živogošču, je precej zaseden, plaža lepa, vendar v bližini ni mesta, tako da si moraš zjutraj kavo sam skuhat. Lepo je tudi  ob Neretvi ter Bačanskih jezerih.

Zanimiv je bil prestop meje v Neumu, kjer je carinik mahal z roko, dalje, dalje, da ne trošite goriva. Verjetno je mislil, da BMW popije cel liter, da premakne z mesta tono in več težko prikolico. Obvezen je tudi šoping v Neumu, le da letos v vitrini poleg sirov in salam ni bilo najbolših školjk "prstacov", zaradi katerih se tu ponavadi ustavljamo. Bova poskusila za nazaj, kaže pa, da so vse pobrali in uničili vso obalo tam okoli ali pa da so jih enostavno tudi v BIH prepovedali. Prstaci, kot pol prsta dolga gladka rjavosiva školjka živi v luknjah v kamnih. Lovci seveda brodijo po plitvini s kladivom in razbijajo skale in s tem uničujejo obalo.
Po prehodu BIH nadaljujeva pot mimo Pelješca (me ima, da bi šel pogledat k šoferski mamici v Orebič ali pa k Majdi in Janezu na Korčulo)
Ker v Dobrovniku in okolici ni kaj dosti kampov, že med potjo pokličem v kamp RUDINE, Orašac in zvem, da je prostora dovolj. Velik kamp, ki ga sicer poznamo že s potovanja z Jollyjem leta 2000. Odlična senca pod velikimi olivami in res veliko prostora. Edino plaža je dostopna po stopnicah kakih 100 višinske razlike, morje izredno čisto, toplo in odlično za plavanje, peščeni zaliv pa zaradi hriba zapusti sonce ob 18:00. Pred prikolico si narediva še večerjo, v Omišu sva kupila lep kilski kriminalec TUNE za žar, zraven pa seveda pečen krompirček in polno pečene zelenjave v taveliki kastroli: paprika, čebula, česen, bučke, paradižnik...mmmmm