ogledov od 5.8.2005

MENU OSNOVNA STRAN      MENU AVGUST 2005   PREJŠNJI DAN    NASLEDNJI DAN

TOREK, 9.8.2005

	Tuđmanov most pred Dubrovnikom je bil leta 2000, ko smo bili tu z avtodomom še v gradnji. Danes skrajša pot za vsaj 5, če ne več km, kolikor nanese stara jadranska magistrala, ki vodi skozi zaliv. Avto sva parkirala pod mostom, snela kolesa in še 4 km skozi Gruž kolesarila v stari del mesta. Že po dveh urah sva ugotovila, da si ob zadnjem obisku nismo ogledali nič in se odločila, da napake ne ponoviva. Tu je res vse dražje, saj je krofek za zajtrk v Omišu stal 2,5 KUN, tu pa 5 KUN, kapučino 10 KUN, pivo pa 25, medtem ko je bil pir na plaži v Omišu 10 KUN.
Po mestnem obzidju sva plezala 2 ure, menda ga je za 2 km. Poti so lepo speljane, krasni razgledi, vstopnina 30 KUN. Če se spomnim sva plačala ravno toliko za vzpon na obzidje v Šibeniku, le da tam ni kaj videti in da je vse skupaj šele v gradnji, vendar že kasirajo. Spomnim se še, da sem po spustu z zidu v Šibeniku skušal prodat karto nazaj za manj kot pol cene, vendar mi ni uspelo. Knjige pritožb pa tudi ni bilo v bližini. Če pa ostanem pri Dubrovniku lahko trdim, da kdor ne gre po  obzidju okoli, ni bil tu.
	Ker je že poldan, ko sva spet v ozkih ulicah, naju privabi prijeten natakar konobe MOBY DICK. Na začetku me je sicer užalil, ker je mislil da sem neki stranac, potem pa sva se dogovorila, da bova govorila vsak po svoje in potem sva se odlično razumela. Pozna Kočevje, saj je že bil v Dolenjskih Toplicah in da je to blizu avstrijske granice... Ne bi komentiral, ampak zanj je bilo to pač blizu. Jedla sva morsko črno rižoto in črne testenine, porcija 60 KUN. Debata je nanesla še na to kaj naj si še ogledava in svetoval nama je še kopanje na bližnjem otoku, kamor na pol ure vozijo ladje le v te namene.
Vesno pustim za pol ure po trgovinah, denarnico vzamem seboj in letim z biciklom v Gruž k avtu po brisače in hladilno torbico. Ob 13:30 na minuto ujameva ladjo (35 kun povratna karta) in se po 15 minutah izkrcava na malem otoku z imenom LOKRUM, lep otok, botanični vrt, sredi otoka MRTVO MORJE, kjer sva se sončila in kopala. Pozno popoldne malce s strahom iščeva kolesa, ki sva jih pustila na stari mestni tržnici. Tržnice namreč ni več, vse so pospravili in namesto stojnic so zdaj tu mize s prti in krožniki. Na srečo kolesa čakajo, priklenjena na eno stojalo od marele. V bližini tudi en dvometraš s krvavo nogo, sicer komunalc, se nam ne preveč jezen potoži, da se je ob reševanju stojala izpod kolesa zapletel v pedala in pogrnil, da so ga komaj pobrali. Samo da so kolesa cela in da se jih v prihodnje več ne dotika... sem mu mislil rečt.
	V kamp se vrneva ko sonce že zaide. Zjutraj sva dala iz zamrzovalnika kilsko hobotnico, ki sva jo pripravila za večerjo s krompirjem in čebulco. Seveda je bilo moj delo le najti nekje v bližini rožmarin, ki je obvezna začimba pri "hobotnici izpod peke s krompirjem" Mi za peko uporabimo kar električno teflonsko kastrolo za 5 jurjev. Vesna naloži vanjo narezano čebulo, seveda rdečo "čipolo", položi nanjo hobotnico (ko jo je pucala, so eni bežali s sekreta), dopolni s celim olupljenim mladim krompirjem, rožmarin.... To je zadeva, cena? Hobotnica 40 KUN plus 3 kune za krompir in čebulo. Lejga, to življenje je ceneje kot doma...