Gorilniki so primerni za goriva, ki imajo več pepela in ki tvorijo žlindro. Sem gre prištevati goriva, ki imajo primesi plastike, vezanih plošč ali iveric. Ta goriva pri zgorevanju tvorijo žlindro, ki se oprijema rešetk. Z avtomatskim pomikanjem rešetk se žlindra lomi in drsi v kanal za avtomatsko odvajanje pepela. V gorilniku dobro izgorevajo goriva, ki imajo visoko vsebnost vlage. Z pomočjo dozirnega polža dovajamo lesno maso iz zalogovnika v kurišče. Doziranje se regulira z številom obratov polža ali z določanjem takta delovanja. Na gibljivi rešetki se gorivo vname razpada v lesni plin, ki nato ob dovajanju sekundarnega zraka zgori. Zrak za zgorevanje se vodi skozi kanale v različne cone zgorevanja. Glede na to, da se dovaja zrak skozi stranske stene se že pred greva in tako izboljšuje parametre zgorevanja. Dovajanje primarnega in sekundarnega zraka je nadzorovano z loputami. Z regulacijo dovajanja zraka za zgorevanje v posamezno cono dosežemo, da se odvija nadzorovan proces zgorevanja, ki zagotavlja zakonsko dovoljene emisije dimnih plinov. Ventilator z odpraševalcem skrbijo za pravilen vlek dimnika, tako da so emisije dimnih plinov v mejah dovoljenega v zrak pa ne gredo prašni delci. Za varnost pred povratnim udarom plamena skrbi gasilna naprava in celična zapora. Na gorilnik lahko vgradimo še napravo za stalen nadzor plamena, ki drži napravo v stalni pripravljenosti za zagon. Odpade ponovno podkurjevanje ko želimo kotel po času mirovanja ponovno pognati.

Regulacija gorilnika je lahko preko lambda sonde krmiljena z klasično regulacijsko tehniko ali pa se lahko vgradi mikroprocesorsko nadzorovanje in regulacija sistema.