Vilinska ravnica
Prejšnja Domača stran Nazaj Naslednja

 Karta 6 - Velika Vilinska ravnica
Najmanj znano področje je zahodni del Čudežne dežele onkraj Zahodnih planin. Vse to področje se počasi spušča proti oceanu preko velike Vilinske ravnice. Dokler tega dela kontinenta ni prečkala velika Peterica, je bil neznan vsem bitjem iz srednjega dela Čudežne dežele. A kljub temu je to področje še vedno zelo skrivnostno. V njem naj bi se dogajale stvari o katerih ni dobro govoriti na glas. Nekje sredi ravnice, ob reki Viliniji in pod vznožjem zmajske gore leži Vilinsko mesto. Pripovedujejo, da je to silno mesto v katerem živi na milijone drobnih metuljastih vil in vilincev. V tej deželi živijo poleg Vil še Elfi in Silfi, čudna močvirska bitja, bitja temnih gozdov in dehtečih travnikov. To je domovina vile Niške, ki ima čudežne moči in pozna vse jezike v Čudežni deželi.

Zmajska gora je mesto, kjer se je izlegel zmaj Azbaj, čeprav je bilo njegovo jajce prinešeno preko morja. Govori se, da so ga prinesli čarovniki na svojih letečih ladjah izza oceana. Na Zmajski gori so našli ustrezno klimo in druge pogoje za vzgojo zmajev. Zato vsi zmaji iz Čudežne dežele izhajajo s tega področja. Čez ravnico se vije reka Majorija, ki izvira južno od Velike pustinje pod goro Klekuljo. To je čudežna reka in njeni peščeni bregovi in voda imajo zdravilno moč. V ocean se izliva pri vilinskem mestu Nauro.

Južno od tukaj je dežela Tritonov, posebnih morskih vil, ki živijo v priobalnih votlinah in se preživljajo z ribolovom ter morskimi algami. Naselili so se  na jugu vse do otočja Tarirtsa. So spretni mornarji in odlični ribiči. Z nejevoljo so nekoč opazovali, ko je Vražji otok pred njihovo obalo uporabila čarovnica Pehtrunija za svoje črne nakane. Zato so veliki Peterici nesebično pomagali, da so jo odgnali. O silni bitki še danes pričajo popolnoma ožgane ruševine njenega gradu in oblačnega stolpa. O teh dogodkih tritonski pevci še danes pojejo epske pesmi v nočeh obsijanih z mesečino. Če dobro prisluhnete lahko slišite, kako bučijo njihova trobila in šepetajo glasovi, ko se valovi oceana razbijajo ob kamnito in skalnato obalo.
 


Preberite še druge moje knjige:
 Čudovita potovanja Zajca Rona
v Rheia v Vilindar v Svetodrev v Čar filatelije v Kaj moram vedeti o osebnem računalniku
Andrej Ivanuša, ČUDOVITA POTOVANJA ZAJCA RONA, ilustriral Damijan Sovec, korigirala Erika Hergan, založba Založniški atelje Blodnjak, Ljubljana, september 2002
Vse pravice na internetne strani in na vsebino knjige pridržane! © Andrej Ivanuša, Maribor 2002-2008 in Damijan Sovec, Gornja Radgona 2002 * stran spremenjena: 22.02.2012