Karta 5 -
Zahodne planine Področje Zahodnih planin
obsega velik del Čudežne dežele. Na vzhodni strani se pričenja z Začaranim gozdom
in reko Kvango. Ob njej v vasi Na-rob živijo majhni zeleni škratki. Osrednji
del tvori obširna gorata pokrajina. Tudi tukaj najdemo škratovske rudnike. V
samem osrčju planin se skrivajo še druga čudesa narave. Med njimi je
pravljična dolina Sredigora, o kateri ni veliko znanega. Nihče
ne ve točno katera ljudstva prebivajo v tem divjem svetu. Govori se, da v njej
prebivajo Vile, Vilinci, Salamandri, Gnomi, Orki, Polegaji, Vedomci in druga divja ljudstva s
katerimi ni dobro češenj zobati. Zato se v te dežele nihče ne upa stopiti. Legende pripovedujejo, da je velika Peterica prišla v to
dolino skozi podzemni labirint kraških jam, ki jih napaja reka Runa. Čez gore naj bi prišli s pomočjo letalne naprave, ki jo Škratje imenujejo
"balon". Najvišji vrhovi Zahodnih planin se kopljejo v bleščečem
večnem snegu. Strma pobočja prepredajo globoke soteske in prepadne stene. Na severu segajo visoko
navzgor do večnega ledu, na jugu se spuščajo proti Veliki pustinji. Na zahodu
pa mejijo na veliko Vilinsko ravnico.
Področje Zahodnih planin
obsega velik del Čudežne dežele. Na vzhodni strani se pričenja z Začaranim gozdom
in reko Kvango. Ob njej v vasi Na-rob živijo majhni zeleni škratki. Osrednji
del tvori obširna gorata pokrajina. Tudi tukaj najdemo škratovske rudnike. V
samem osrčju planin se skrivajo še druga čudesa narave. Med njimi je
pravljična dolina Sredigora, o kateri ni veliko znanega. Nihče
ne ve točno katera ljudstva prebivajo v tem divjem svetu. Govori se, da v njej
prebivajo Vile, Vilinci, Salamandri, Gnomi, Orki, Polegaji, Vedomci in druga divja ljudstva s
katerimi ni dobro češenj zobati. Zato se v te dežele nihče ne upa stopiti. Legende pripovedujejo, da je velika Peterica prišla v to
dolino skozi podzemni labirint kraških jam, ki jih napaja reka Runa. Čez gore naj bi prišli s pomočjo letalne naprave, ki jo Škratje imenujejo
"balon". Najvišji vrhovi Zahodnih planin se kopljejo v bleščečem
večnem snegu. Strma pobočja prepredajo globoke soteske in prepadne stene. Na severu segajo visoko
navzgor do večnega ledu, na jugu se spuščajo proti Veliki pustinji. Na zahodu
pa mejijo na veliko Vilinsko ravnico. 