Biografija

Črt Sojar Voglar (*1976) se je najprej učil klavir in glasbeno teorijo na nižji glasbeni šoli, glasbeno izobraževanje pa je nadaljeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, kjer je leta 1996 diplomiral na oddelku za glasbeno teorijo. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študiral kompozicijo in glasbeno teorijo v razredu profesorja Marka Mihevca in septembra 2000 z odliko diplomiral. Izpopolnjeval se na glasbenih tečajih iz kompozicije pri Urošu Rojku, Marku Ruždjaku, Francisu Burtu ter iz jazzovske glasbe pri Amedeu Tommasiju. Najprej je poučeval na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, v letih 2001-2004 je deloval kot asistent-stažist za glasbenoteoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, decembra 2004 pa je magistriral iz glasbene teorije z nalogo "Stilske spremembe v orkestralnih delih dr. Danila Švare". V letu 2005 je bil štipendist Ministrstva za kulturo RS, aprila 2006 pa rezidenčni skladatelj v Visbyu na Švedskem. Trenutno poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet v Ljubljani (vodja katedre za glasbeni stavek). Vrsto let je predaval glasbeno-teoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Njegovi učenci so prejeli več prvih nagrad na skladateljskih natečajih ter dve Škerjančevi nagradi za vrhunske dosežke v času šolanja na konservatoriju. Od februarja 2008 je habilitirani docent za glasbeno teorijo Univerze v Ljubljani. V letih 2002-2010 je bil tajnik Društva slovenskih skladateljev. V letih 2001-2012 je bil umetniški oblikovalec Glasbenih popoldnevov z Antonom Lajovcem na Vačah pri Litiji.

Opus Črta Sojarja Voglarja trenutno obsega okoli 200 del na področju orkestralne, komorne, instrumentalne-solistične in vokalne glasbe, piše pa tudi scensko, filmsko in plesno glasbo ter ustvarja priredbe vsakovrstnega žanra. Njegova dela doživljajo praizvedbe in številne ponovitve na vseh najpomembnejših koncertih in festivalih v Sloveniji: Koncertni atelje Društva slovenskih skladateljev, Noč slovenskih skladateljev, Musica Danubiana, Festival Bled, Kogojevi dnevi, Poletni festival v Ljubljani, Glasbeni julij na obali - ter v številnih tujih državah (Hrvaška, Srbija, Makedonija, Bolgarija, Italija, Romunija, Avstrija, Nemčija, Češka, Nizozemska, Belgija, Anglija, Škotska, Španija, Poljska, Švedska, Estonija, Južna Koreja, Brazilija, Nova Zelandija in ZDA). Za sabo ima pet avtorskih večerov svojih del: leta 2001 in 2005 v Cankarjevem domu v organizaciji Glasbene mladine ljubljanske, leta 2002 v Modrem salonu Grand hotela Union, leta 2005 v okviru "Ariartove serenade" ob svoji 10.letnici skladateljskega delovanja in leta 2006 na festivalu Lent v Mariboru. Jeseni 2003 je izdal svojo prvo avtorsko zgoščenko Illuminatio, Društvo slovenskih skladateljev pa mu je leta 2012 izdalo drugo avtorsko zgoščenko Kontrasti v barvi s posnetki treh skladateljevih koncertantnih del in Simfonije št. 2. Vrsta njegovih skladb je posnetih na zgoščenkah najvidnejših slovenskih in tujih solistov ter ansamblov. Njegova dela so tiskana v Edicijah DSS, Astrum, Salve, Lighthouse music publications in ALRY publications.

Za svoje skladateljsko delo je prejel več nagrad in priznanj, leta 2006 pa tudi priznanje Univerze v Ljubljani za pomembna umetniška dela na področju kompozicije.

Črt Sojar Voglar si je že zgodaj izdelal osnovna estetska merila in se ni priključil konservativni eksperimentalni smeri. Sprva je izhajal iz neoklasicistične tradicije, nato pa je po preučevanju del Messiaena, Lutosławskega, Lindberga, Rautavaare in predvsem različnih skandinavskih skladateljev izdelal slog, ki preučuje psihološko dojemanje glasbe. Tako pravi: "Vedno me je zanimalo, kako lahko poslušalec disonanco dojema kot konsonanco. Menim, da je to možno s prekrivanjem in kombinacijami različnih tonskih barv, ki se združujejo v novo konsonanco, ki teoretično to ni." Vrsta njegovih skladb, nastalih v letih 2001-07 se poslužuje takšne estetske usmeritve, začinjene s sodobno impresionistično barvitostjo. V poznejših delih, zlasti komornih pa poudarja kontrast med preprostostjo in kompleksnostjo ter združevanje le-tega, vendar kljub razširitvi izraznih sredstev do aleatorike in clustrov ter postopnega izenačevanja tona in šuma ostaja do glasbe "avantgardistov" zadržan: "Avantgarda danes ne obstaja. Današnji pristaš avantgarde je prav tako konservativen kot vsi tisti, ki jih stroka (glasbena kritika) oceni za konservativne. Danes ni več nekih meril za avantgardo. Glasba je resnično lahko samo dobra ali slaba." Črt Sojar Voglar tudi ne piše obsežnih skladb. Verjame, da današnji poslušalec hoče kratko, a zelo intenzivno vsebinsko izpoved. Med njegovimi deli so najbolj uspeli njegovi številni koncerti za različne instrumente z orkestrom, med komornimi skladbami pa zlasti skladbe za pihala - skladbi Tango ptic za tri pikole in klavir ter Hrepenenje za kvartet flavt postajata svetovni uspešnici.

Poleg skladateljske dejavnosti deluje tudi kot glasbeni publicist: leta 2003 je ob otvoritvi Svetovnih glasbenih dnevov, ki so potekali v Sloveniji, v Edicijah Društva slovenskih skladateljev izšla knjiga Skladateljske sledi po letu 1900, v kateri je Črt Sojar Voglar zbral in uredil portete 138 slovenskih skladateljev 20. in 21. stoletja. Aktiven je tudi kot glasbeni kritik za strokovno revijo Glasna.