Domača stran TRANSPORT TYCOON NA DLANI

Neuradna slovenska stran
NASVETI, TRIKI, POVEZAVE

 

DVIG KOPNA IZ MORJA 


DVIGOVANJE KOPNEGA IZ MORJA
Dvigovanje kopnega iz vode je zelo drago. Stroške si pa lahko znižamo z gradnjo ladijskega doka. Nato dok porušimo in takoj kliknemo na gumb premor (PAUSE) na orodni vrstici. Če tega ne naredimo, bo voda hitro zalila prostor, kjer smo porušili ladijski dok. Sedaj prekinemo premor in postavimo oznake za zakup zemljišča. V zakupljene kvadratke voda ne pritekla in sedaj za nizko ceno dvignemo kopno.

GRADNJA PO POLJU
Gradnja preko polj kmetijskega kombinata je zelo draga. Zato najprej posadimo drevesa na kvadratke, na katerih nameravamo postaviti tirnice ali postajo in šele nato gradimo. Toda pozor, rušenje dreves nam znižalo ocenjevalni nivo.

MOST ZA MAJHEN DENAR
Most je dražji na posamezen kvadratek dolžine, čim daljši je. Prav tako njegova vrsta pogojuje največjo hitrost vlaka na mostu.

k=kvadratek

Dolžina

Največja hitrost

Vrsta mostu

2…4k

241 km/h

Girder Steel Bridge

5…11k

241 km/h

Lattice Girder Steel Bridge

12…18k

112 km/h

Steel Suspension Bridge

>18k

-----

Mosta ni mogoče zgraditi

Torej: Za hitrosti nad 112 km/h je bolje, da most razdelimo na več manjših mostov dolžine 4k  Če postavljamo most preko doline, je ta rešitev celo cenejša od enega samega dolgega mostu. Manj nas stane dvig zemlje, da dobimo opornik za krajši most, kakor pa izdelava celotnega dolgega mosta! Pri tem vedno načrtujemo dvig zemlje tako, da bomo kasneje lahko postavili po potrebi še drugi vzporedni tir.

KRATKI MOSTOVI ČEZ VODO
Gornja rešitev pa je za premostitev reke, jezera ali morja predraga. Dvig zemlje iz morja je namreč zelo, zelo drag. Vendar na srečo – ne vedno! Na primer, v začetku igre stane dvig zemlje iz vode (vsi štirje kvadratki so modre barve) od 10.000 do 40.000£, kar je resnično zelo drago!

Ceneje pa je, da zgradimo sredi vode dva ladijska doka. Potem ju odstranimo. Takoj nato pa v hipu dvignemo zemljišče iz rjavega kvadratka, ki ostane izza podrtega doka. Izračun je 2x700£ + 2x90£ za gradnjo in podiranje dokov in 1x250£ za dvig zemlje iz rjavega kvadratka. To je skupno 1.830£ za eno točko (kvadratek). To je za prvi kvadratek, naslednji so, ker so povezani s "kopenskim" kvadratkom, cenejši in sicer stane dvig okrog 1.040£.

Pojasniti moramo še, kaj menimo pod pojmom "v hipu". Če nismo dovolj hitri, nam voda zalije rjavi (blaten) kvadratek. Da si olajšamo delo, uporabimo tipko F1 (zaustavitev igre, premor). Najprej F1, zaustavimo čas in se postavimo na mesto, kjer bomo naredili dvig zemlje iz vode. Odpremo meni za gradnjo ladijskega doka in kliknemo na dok. Potem F1-čas teče, zgradimo dok, ga porušimo, F1-zaustavimo čas, izberemo orodje za dvig zemljišča, F1-čas teče, dvignemo zemljišče, F1-zaustavimo čas, … postopek ponovimo za drugo polovico dviga. Tukaj lahko uporabimo lahko še tipko INSERT na tipkovnici. Z njo lahko ponovimo zadnjo gradnjo na mestu, ki ga kaže mišji kazalček.

To zna biti malce težje na hitrejših računalnikih. V tem primeru postavljajte doke vzporedno. Potem shranite igro in nadaljujte z dvigom. Če nikakor ne gre, pa počakajte kakšen dan ali dva in ponovite postopek. Zalivanje vode čez blatne kvadratke se namreč dogaja v valovih. Po izkušnjah se izogibajte tej operaciji na začetku ali na koncu igralnega dne. Naredite to opoldne!

Za gradnjo otočka kot vmesnega opornika za most, kot ga prikazuje slika, so potrebni štirje doki. Ko dvigujemo zemljo iz vode, potem to naredimo vedno še za paralelni tir. Kasnejši dvig iz delno modrih kvadratkov je drago, ker ne moremo več uporabiti trika z doki. Če imamo zelo naseljeno obalo, potem se včasih primeri, da ni mogoče nikjer postaviti nove nujno potrebne proge. Rešitev je gradnja čez vodo s pomočjo vmesnih, podpornih otočkov. Tako pustimo zemljo na voljo mestom za širitev in za postavitev novih tovarn.

NAKUP ZEMLJE NA MORJU
V igri imamo poseben gumb za nakup zemlje, ki je prikazan kot tablica. Tega lahko uporabimo namesto postavitve tira – kot stoperja za gradnjo. Vendar je postavitev tira cenejša od nakupa zemljišča. A to se obrne na vodi! Če kupimo zemljo, še ko je kvadratek rjav, je morje ne zalije. To je uporabno pri dviganju zemljišča iz vode ali pa pri njegovem spuščanju na morski nivo. Tako si odpremo kar nekaj novih možnosti, ki jih bomo kasneje prikazali. Nakup naredimo s pomočjo tipke F1.

UPORABA VODNIH POVRŠIN
Zemljišče, ki smo ga dvignili iz vode, lahko uporabimo na več načinov. Morda si tako pridobimo prostor za veliko letališče. Prednost je tudi ta, da tukaj ni nobenih dreves na obali in ne na novem zemljišču. Naši ocenjevalni nivoji ostanejo nedotaknjeni. Lahko zgradimo novo obalo za cesto ali železniški tir. To je ceneje kot spuščanje izredno visoke planine tik ob morju. Lahko pa zemljo prepustimo mestu za njegov razvoj in širitev.

Morda pa naredimo za 1k širok pas zemlje čez jezero. Na ta način lahko zgradimo most višine 2k. Na ta način se ni potrebno vlaku ob robu jezera spustiti za 1k in na drugi strani dvigniti za enako višino. Drugi način pa nam omogoči izgradnjo mega postaje z izvorom na drugem bregu jezera.

NIŽANJE DO MORSKE GLADINE
Spuščanje nivoja zemljišča na nivo morja je lahko koristno v več primerih. Tako lahko zgradimo prekop do nekega vira in tam postavimo pristanišče. Mogoče ne bomo uporabili ladij, le pristanišče bomo uporabili kot eno izmed postaj v sklopu nove mega postaje. Lahko naredimo tudi prekop med dvema večjima vodnima površinama. Ali pa povežemo morje in jezero tako, da je prekop kot nekakšna reka. Ladje potujejo mnogo hitreje, če je prekop raven in ozek.

Nivo lahko znižamo do morske gladine tudi znotraj ravnice. Vanj seveda ne spustimo vode. Tako pridobljeno površino lahko izkoristimo za gradnjo mestne podzemeljske železnice ali pa rešimo katerega od transportnih problemov. Temu se raje izogibajmo pri igri z več nasprotniki. Ti nam lahko porušijo okop ob morski obali in voda bo zalila ter poplavila mesto. Mesto in vsa industrija na morskem nivoju izgine.

 

 

domača stran | za začetnike | nasveti | triki | pregledi | glasba | povezave | brošure 

Strani so avtorsko zaščitene © 2000-2008 Ivanuša Andrej, Maribor. 
Vse morebitne napake na teh straneh in pripombe naslovite na andrej.ivanusa@amis.net
  Stran je bila obnovljena: sreda, 05. december 2007