Neuradna slovenska stran
NASVETI, TRIKI, POVEZAVE

TIRI 

Klasična železnica s parno vleko.

Monorail (enotirni) - elektromagnetna vleka

Maglev (magnetna levitacija) - magnetna vleka

Osnovna naloga je, da izberemo par ustreznih tovarn, ki jih z železnico povežemo med seboj. Za primer vzemimo transportno verigo iz običajne pokrajine, ki povezuje premogovnik (coal mine) in toplarno (power station). Na začetku smo omejeni z denarjem in si zato ne moremo privoščiti zelo razkošne gradnje. Vendar pa moramo pri načrtovanju železniškega omrežja upoštevati tudi oblikovanje pokrajine ter razporeditev drugih industrij in mest. V koliko je povezava le med tema dvema industrijama in ne bomo mimo peljali drugih vlakovnih kompozicij, se lahko odločimo za manjše postaje in za enotirno železnico.

ENOTIRNA POVEZAVA
Pri premogovniku postavimo železniško postajo široko 1 tir in dolgo 5 kvadratkov. Takšna postaja lahko prejme tudi najdaljši vlak. Ta je lahko dolg 1+9 (lokomotiva in devet vagonov), kar je skupaj 10 vozil, ki zasedajo 5 kvadratkov. Enako postajo naredimo pri toplarni. Na začetku vsake postaje postavimo remizo in postaji povežimo med seboj s tirom. Pri tem pazimo, da poteka tir na isti nadmorski višini, da ni vzponov in padcev. Vzponi namreč povzročijo, da se lokomotiva pogosteje kvari in nam povzroča več tekočih stroškov. Pri tem tudi poskusimo točki povezati med seboj po najkrajši možni poti.

Postavite postaje in gradnja enotirne proge.

Postavljanje proge je kreativno delo. Odločamo se med stroški izgradnje mostov ali tunelov ali pa se odločimo progo peljati okrog vzpetine po daljši poti. Most lahko postavimo preko vode ali preko doline, ki ni globlja kakor en nivo. Tunele pa je možno graditi tudi pod največjimi gorami. Teoretično bi lahko tunel postavili tudi z enega konca pokrajine na drugega. Stroške gradnje si lahko ogledamo tako, da pritisnemo tipko CTRL in potem z miško potegnemo do točke, kjer bi smer zaključili. Enako velja, če postavljamo tunele ali mostove.

Na našem primeru postavimo še pred vsako postajo dvosmerni signal, zgradimo vlak v remizi in mu določimo pot. Za začetek potrebujemo vlak dolžine 1+5(6), kar zadostuje tudi za ponujen tovor. Vlak bo prilezel iz remize, naložil tovor pri premogovniku in ga odpeljal do toplarne. Tam bo zapeljal v remizo, se obrnil in peljal do izhodiščne postaje. Spet bo naložil premog, se v remizi obrnil in zapeljal proti toplarni. Pri toplarni bomo zaslužili s prevozom premoga. Pri prehodu skozi remizo bo opravil tudi proces vzdrževanja in tako podaljševal svojo življenjsko dobo.

Obvozna proga

Različica gornjega primera je, da okrog postaje izgradimo izvozno progo in prestavimo remizo na začetek nove proge. Pred in iza remize dodamo enosmerni signal, ki pravilno usmeri vlak. Ta različica je ugodnejša, ko predvidevamo, da bomo železniško postajo kasneje dograjevali.

Izogibališče na enotirni progi. Del med signali naj bo dolg 5 kvadratkov.

Na daljši enotirni progi je priporočljivo zgraditi izogibališča, če po progi vozi več vlakovnih kompozicij. Izogibališče mora imeti med signali prostih pet kvadratkov, da se lahko zaustavi tudi najdaljši vlak (1+9). Izogibališča naj bodo grajena na vsakih 20 do 30 kvadratkov. V kolikor na progi vozijo več kot trije vlaki, je bolje zgraditi dvotirno povezavo.

DVOTIRNA POVEZAVA
Skozi igro gradimo vedno bolj zamotan transportni železniški sistem. Iz enega konca pokrajine do drugega gradimo močne železniške hrbtenice, ki vodijo mimo različnih industrij in skozi razna mesta. Na tej poti se seveda pojavi veliko vlakov. Če želimo doseči gladek potek potovanj vlakov, moramo zgraditi dvotirne proge. Po njih potujejo vlaki po enem tiru v eno smer, po drugem pa v nasprotno. Na vsakih pet kvadratkov postavimo enosmerni signal. Tako zmanjšamo razdalje med vlakovnimi kompozicijami in pospešimo pretok blaga.

Zastoj na progi. Čas je za gradnjo dvotirne povezave.

Dvotirna proga, enosmerni signal na vsakih 5 kvadratkov.

Osnovni pogoji gradnje dvotirne proge so enaki kakor pri enotirni progi, paziti je le potrebno na izdelavo odcepov in križanj.

ODCEPI IN KRIŽANJA
Dobro načrtovani odcepi in križanja so bistveni za dobro urejeno železniško omrežje. Omogočati morajo čim hitrejši in enostavnejši pretok vlakov. 

Navadni odcep in odcep s tunelom.

Na sliki imamo najprej navadni dvotirni razcep. Hitrejši pretok dosežemo z varianto, kjer progo speljemo preko sosednje proge z mostom oziroma pod njo s tunelom. V prvem primeru pride do križanja s sosednjim tirom, kar povzroča zastoje pri prevozu odcepa. V drugem primeru pa je izdelan tunel pod progo. Ta je ugodnejši od mosta, saj tunel omogoča enako hitrost vlakov kakor odprta proga. Pri mostovih pa se hitrost vlaka zniža glede na vrsto konstrukcije mosta.

Enostavno štirikrako križanje.

Pri križanju štirih smeri se lahko odločimo za najenostavnejšo rešitev, ki jo prikazuje slika. Takšna je primerna le za začetek igre, ko nimamo dovolj sredstev za gradnjo. Kasneje se odločimo za krožišče. 

Železniško krožišče

Vlaki vozijo bolj gladko, če so vse proge zaprte, lahko vlak počaka v krožišču s krožno vožnjo. Problem pa je, če se vlak v krožišču pokvari, potem so zaprte vse smeri. Tretja rešitev pa je pravo križišče tipa diamant. 

Železniški diamant

To zahteva večja sredstva in dovolj prostora, da izdelamo diagonale dolge vsaj pet kvadratkov. Vendar pa omogoča gladek promet.

Še več opisov najdete v brošurah TTDLX-NASVETI IN TRIKI (1999) ter TTDLX-RAZODETA VIŠJA RESNICA (2003).

domača stran | za začetnike | nasveti | triki | pregledi | glasba | povezave | brošure 

Strani so avtorsko zaščitene © 2000-2008 Ivanuša Andrej, Maribor. 
Vse morebitne napake na teh straneh in pripombe naslovite na andrej.ivanusa@amis.net. 
  Stran je bila obnovljena: sreda, 05. december 2007