| |
Pravljice se navadno pričenjajo z
"Nekoč je bilo v davnih časih za devetimi gorami in devetimi
vodami...". Dežele in dogodki, ki se tam dogajajo, so daleč vstran.
A Čudežna dežela, ki je opisana v tej knjigi, je prav tukaj. Nekje se
mota med našimi nogami in nas kar naprej cuka za rokav, kakor da bi
hotela reči: "Tukaj sem! Poglej me! Prav s teboj ves čas hodim!"
Veste! Saj ima prav! Samo oči je potrebno
zapreti, dvakrat globoko vdihniti in izdihniti, pomigati najprej z levim
palcem na nogi in nato z desnim in že smo sredi Čudežne dežele. |
To je bogata dežela, ki daje obilo sončno
rumenega korenja, sladkega kakor med in mnogo sočne in zelene detelje. Čudežna
dežela premore Začarani gozd, žarečo Veliko
pustinjo, širne Vilinske
ravnice in visoke Zahodne gore, polne podzemnih presenečenj.
Mnogo rodov je v njej živelo v miru in sreči.
Njihovo življenje je teklo po postavah, ki so jih v sivi davnini začrtali
Veliki čarovniki. O njih ni nikoli bilo kaj dosti slišati. Govorilo se
je, da so oni ustvarili Čudežno deželo in jo poselili s Škrati,
Tritoni, Vilami, Zajci, Medvedi, Volkovi in drugimi živalmi in pravljičnimi
bitji. A to je bilo tako davno, da nihče več ne ve, kaj je res in kaj je
pravljica.
A govorice so vztrajno krožile. Nekateri
so trdili, da so tu in tam že srečali kakšnega čarovnika ali čarovnico.
Menili so, da ti še vedno obiskujejo Čudežno deželo, da se tu ali tam
prepričajo, če je na Svetu še vse tako, kot so si zamislili in
ustvarili. Njihova moč je namreč velika in vsemogočna. Zadnja leta pa
se je veliko govorilo Belem čarovniku. Nekateri so ga imenovali Beli mož,
drugi zopet Belobradi. In kakor vedno, nihče ni kaj dosti vedel o njem.
Bile so vedno samo govorice. A povedati je potrebno, da so se širile v
glavnem same dobre govorice in zdelo se je, kakor da ga vsi spoštujejo in
ga cenijo, saj se je govorilo, da je prava dobričina in da rad pomaga
vsem bitjem iz Čudežne dežele. Pripisovali so mu toliko čudežnih
dejanj, da je bilo skoraj nemogoče, da bi jih naredil en sam čarovnik.
Zato so nekateri predvidevali, da je mogoče čarovnikov cela kopica in da
vsi verjetno nosijo bele brade. Sicer pa bi si enake lahko tudi pričarali,
če so čarovniki.
|
Sredi Čarobne dežele, na vzhodni strani
Planin je majhna planota, ki se dviguje nad okoliškimi ravnicami.
Prebivalcem Čarobne dežele je znana kot Zajčja planota. Na njej že
nekaj stoletij v svojih zajčjih luknjah prebivajo v miru in slogi člani
Zajčjega plemena. Na planoti sonce prav prijetno greje in tudi zime niso
kaj prida dolge in hladne. Zato pa sta podnebje in zemlja primerna, da
dajeta posebno, kot med sladko korenje in okusno deteljo. Hrana, ki je
prav primerna za Zajce. Prav zato so se v davnini Zajci tudi naselili na
to planoto. Stari Zajci pravijo, da se imajo zahvaliti čarovnikom za ta
čudoviti dar.
Zajčevina meji na severu na deželo Škratov, na jugu na Volčjo deželo,
na vzhodu na Medvedovino, na zahodni strani pa so Velike zahodne planine.
Onkraj njih pa je Vilinska dežela, o kateri zajci nimajo mnogo znanja. V
glavnem pa si ne upajo na tisto stran, saj o tej deželi krožijo
nenavadne zgodbe in nekatere med njimi so takšne, da je zajcem kar tesno
pri srcu.
V Zajčji vasi je nekega lepega in sončnega leta na prvi pomladni dan
zajklja Aiša skotila čvrstega in zdravega zajca. Zajklje običajno
skotijo več zajcev. A zajklja Aiša je takrat skotila svojega prvega in
edinega sina. Verjela je, da je njen sin nekaj posebnega in zato mu je
dala ime Rono. Tako je bilo tudi ime enemu izmed njenih prapradedov, o
katerem so krožile zgodbe, da je storil veliko junaških dejanj ob strani
slavnih čarovnikov. Zajec Rono je hitro rasel in odkrival svet okrog domače
zajčje luknje.
Prav v tem času pa so pričele na Zajčjo
planoto z vseh strani prihajati zaskrbljujoče novice. Govorilo se je, da
se je strašna temna sila uprla Belemu čarovniku, da ga je premagala in
pregnala. Najbolj črne govorice nakazovale smrt Belega moža. Govorilo se
je, da za vsem tem stoji zlobna čarovnica Pehtrunija, ki želi spremeniti
v pokorne služabnike vsa bitja, ki živijo v Čudežni deželi. Tukaj se
tudi pričenja naša zgodba.
|
|