|
DOBRO GRAJENA POSTAJA
Za hiter pretok tovora, nemoteno vožnjo vlakov in
za veliko količino raznovrstnega tovora potrebujemo velike postaje in
ustrezno dovozno in izvozno infrastrukturo. Na sliki je postaja, ki sem jo
ustvaril v eni izmed iger. Rastla je s časom, doživela pa je tudi nekaj
mojih eksperimentov. Končni izdelek je prikazan na sliki.
Primer dobro načrtovane postaje (povečava s klikom na
sliko)
Postaja Andaman sprejema vlake, avtobuse, tovornjake in ladje. Železniški
tiri vodijo v tri smeri A, B in C. Postaja oskrbuje mesto s potniki, pošto
in bančnimi vrednostmi (banka), od industrije pa rafinerijo,
termoelektrarno in tovarno izdelkov. Sposobna je brez zastojev oskrbovati
transportni sistem, ki obsega 16 vlakov, dva tankerja, štiri avtobuse in
dve vozili za prevoz poštnih vreč.
DOVOZ
Večina vlakov prihaja na postajo iz smeri C. Iz smeri A pa prihajajo
vlaki za prevoz žita, živine in jekla. Iz smeri B pa še vlak za prevoz
premoga. Tako vlaki iz smeri C pridejo na vhodni tir B, ki je "bližji".
Vhodni tir A ali B sta na začetku opremljena z dvosmernim signalom, da
lahko vlaki izberejo. Pred prihodom na postajo so prisiljeni zapeljati v
remizo. S tem opravijo redni pregled in zniža se možnost, da bi se
pokvarili na "odprti" progi. Pred samo postajo so tiri speljani
tako, da lahko izberejo katerikoli tir. Tudi vhod na postajo je opremljen
z dvosmernimi signali.
Če so vsi tiri na postaji zasedeni, potem vlak izbere povratni tir in
ponovi dovoz. Če je vse to zasedno, potem lahko počaka tudi v remizi. V
remizi se lahko vlaki nabirajo. Iz nje gre najprej tisti vlak, ki je prvi
zapeljal vanjo.
Vlak iz smeri A zapelje po mimobežnem tiru in se obrne na postajo
takoj, ko obišče remizo nameščeno med toplarno in tovarno. Če je
postaja zasedena, se tudi ta usmeri na povratni tir in ponovi dovoz. V
kolikor je tukaj vlak, ki ne zapelje na postajo, lahko po mimobežnem tiru
nadaljuje v smeri C. Podobno pot opravi vlak iz smeri B.
Dovozni tiri so lahko oblikovani tudi drugače, če nimamo dovolj
prostora. Možno je združiti mimobežni in povratni tir. Prav tako je
mogoče uporabiti remizo namesto povratnega tira.
IZVOZ
Vlak na postaji tovor razlaga ali nalaga. Razlaganje tovora ne traja
dolgo, le nekaj sekund. Potem vlak nadaljuje pot na izvozno rampo. Pri
nakladanju tovora pa lahko preteče več časa. Vlaki imajo vključeno
izbiro za polno nalaganje (FULL LOAD). Tako čakajo na postaji, da
industrija proizvede dovolj izdelkov. Le vlaki za prevoz pošte in
potnikov nimajo vključene te možnosti. Potem tudi takšni vlaki
nadaljujejo pot na izvozno rampo.
Na izhodu iz postaje so postavljeni enosmerni signali, ki prisilijo
vlak, da nadaljuje pot naprej in ne nazaj v smeri iz katere je prišel.
Izhodna rampa, ki obsega prostor 5 kvadratkov, omogoča hitro praznjenje
postaje. Pri vožnji v smer A in B, pa tudi C lahko pride do zastoja, ker
vlaki čakajo na prosto pot. Če bi ne bilo izvozne rampe, bi čakali na
postaji. Tako pa čakajo na izvozni rampi, na postajo lahko zapelje
naslednji vlak in opravi ustrezno operacijo. Križanje je tudi opremljeno
z enosmernimi signali, ki povečajo prepustnost križišča.
Tudi pri izvozni rampi lahko združimo po dva tira skupaj v en izvozni
tir, če nam primanjkuje prostora. Bistveno je, da je prostor med dvema
enosmernima signaloma vsaj pet kvadratkov. Takšen prostor namreč zaseda
najdaljši vlak (lokomotiva + 9 vagonov).
Shematski prikaz združene postaje Andaman
SKRBNIŠTVO VLAKOV
Za konec poglejmo še nekaj
elementov pri skrbništvu vlakov. Največ zastojev na postajah in križanjih
predstavljajo okvare lokomotiv. Ko se lokomotiva pokvari se ustavi za pet
dni. Vsi vlaki, ki prihajajo izza pokvarjenega vlaka, se prav tako
zaustavijo za pet dni. To nam sčasoma zniža zanesljivost lokomotive in
nam poveča tekoče stroške vlakov. Rešitev je “prisilno
servisiranje” lokomotive. Preden vlak zapelje na postajo ali prometni
križišče ga prisilimo, da zapelje v remizo. To poveča zanesljivost
lokomotive in zniža število okvar vlaka. Prisilno servisiranje opravimo
sami ročno ali pa ob progi zgradimo servisno remizo.
Prikaz izgradnje remiz za prisilno servisiranje vlakov
Zadnja slika kaže najbolj učinkovito
konstrukcijo. Enosmerni signali preprečijo, da bi vlak odbrzel mimo
remize. Dodatni tir pa je potreben, da se obide hrošč v igri. Če bi ne
naredili takšnega tira, bi vlak nekako izgubil red vožnje in odbrzel
proti napačni postaji ali celo prevozil ciljno postajo.
|
