|
OD NAJMANJŠE DO NAJVEČJE
Najmanjša postaja je dolga 1
kvadratek in ima en tir (1x1). Največja postaja pa je dolga 5 kvadratkov
in je široka štiri tire (4x5). Ob pravilni postavitvi dohodnih in
odhodnih tirov lahko takšna velika postaja oskrbi 16 do 20 vlakov brez
velikih zastojev. V igri je mogoče postaviti 250 postaj. Za postajo se šteje
poleg postajnih poslopij za različna transportna sredstva tudi boja na
morju. Ker imamo lahko v igri na voljo do 30 mest in na vsako mesto 12
vrst industrij, kar pomeni skupaj 360 možnih postaj, hitro pridemo do končnega
števila postaj.
ZDRUŽENE
POSTAJE
Če pa postaje združimo drugo ob
drugo, pa se takšna skupna postaja šteje kot ena postaja. Takšen
konglomerat potem sprejema cestna vozila, železniška vozila, ladje in
letala. Prav tako je mogoče tovor na takšnih postajah pretovarjati med
različnimi transportnimi sredstvi. Ne moremo pa postaviti več železniških
postaj drugo ob drugo. V mestu sicer lahko postavimo več železniških
postaj, vendar morajo biti te med seboj oddaljene toliko, da se njihova
vplivna območja ne pokrivajo. Vplivno območje je polje okrog postaje, ki
prikazuje s kakšnega področja se na postajo stekajo dobrine, pošta in
potniki. Tako je zelo pomembno načrtovanje postavitve postaje v mestih že
na začetku igre. Postaje ne smemo postaviti preblizu središča mesta,
saj s tem zaviramo razvoj mesta. Prav tako pa tudi ne preveč vstran iz
mesta, saj se potem tovor ne steka na postajo. Pri velikih mestih bomo
postavili tudi več postaj, da bomo čim bolj pokrili mestno območje.
Že na začetku zgradimo postajo, ki
je dolga pet kvadratkov. Širina postaje pa je odvisna od več različnih
pogojev. V velikem mestu, ki ima ob sebi tudi kakšno industrijo je nujno,
da postavimo največjo postajo. V manjšem mestu pa zadostuje že postaja
z dvema tiroma in obvoznim tirom. Če razmišljamo, da bomo kasneje
postajo širili, potem tudi zakupimo zemljišče ob postaji, da preprečimo
širitev mesta na zemljišča predvidena za širitev postaje. Za zelo
obremenjene postaje, kjer tovor enakovredno nalagamo ali razlagamo in ležijo
ob velikem mestu, kjer bo veliko potnikov, poštnih vreč in vreč z
vrednostmi, pa je potrebno predvideti veliko manipulativnega prostora za
odhodne in dohodne tire ter več remiz.
ENOSTAVNA
POSTAJA
Dvotirno progo zaključimo s postajo
široko dva tira in dolgo pet kvadratkov. Pred postajo naredimo povezavo X
in dostop do postaje opremimo z dvosmernim signalom. Na drugi strani
postaje postavimo vzporedno dve remizi. Takšna postaja sprejme od dva do
štiri vlake. Je relativno poceni in ne zaseda veliko prostora. Ni pa zelo
učinkovita, saj le posamezen vlak lahko zapusti postajo ali vanjo
zapelje. Če se pokvari prav na vhodu v postajo, potem zapre dostop tudi
ostalim vlakom. Včasih lahko pride tudi do prometnega zamaška, zato
moramo imeti takšno postajo vedno na očeh.
POSTAJA TIPA
RO-RO
Te vrste postaje so najbolj učinkovite. Vlaki
prihajajo na postajo z ene strani in odhajajo z druge. Vlaki s pomočjo
vhodnih dvosmernih signalov sami izberejo dohodni tir. Če so vsi štirje
dohodni tiri zasedeni, potem vlak izbere obkrožni tir in ponovno poskuša
priti na postajo. Remiza je locirana na tisti progi, ki jo prevozijo vsi
vlaki. Vse tire je potrebno opremiti z enosmernimi signali, da vlaki
peljejo v prave smeri.
Osnovna postaja
tipa RO-RO
Na sliki je osnovna
postaja tipa RO-RO (roll on - roll off). Iz nje pa je mogoče izpeljati še
bolj zamotane postaje, ki še izboljšajo učinkovitost postaje. Postaja
tipa RO-RO naj bo največja s štirimi tiri in dolga 5 kvadratkov.
Velika RO-RO
postaja
Na sliki vidimo veliko izpeljanko
postaje RO-RO s štirimi remizami, ki omogočajo hitro popravljanje vlakov
pri njihovem uvozu na postajo. Izvozni tiri pa pospešijo izvoz vlakov s
postaje.
|
